1 MINUTNA POLENTA
-
2,49€
- Cena vključuje DDV
- Razpoložljivost: Zadnji kosi
- Blagovna znamka: Antersdorfer
- Šifra: 501794
Oznake: bio, koruzna polenta, zdrob
Bio Eko
Bio polenta instant e 500 g
Sestavine: koruzna polenta iz kontrolirane ekološke pridelave.
Uporabno najmanj do: datuma na natisku na robu zavitka.
Pogoji shranjevanja: hraniti na suhem, temnem in hladnem.
Alergeni: lahko vsebuje sledi glutena, oreščkov, sezama in soje.
Proizvajalec: Antersdorfer Mühle GmbH, D – 84359 Simbach am Inn
Kontrolira: DE – ÖKO - 003, kmetijstvo EU
Povprečna hranilna vrednost za 100 g:
Energijska vrednost |
837 kJ / 201 kcal |
Maščobe od tega nasičene maščobe |
13,0 g 11,0 g |
Ogljikovi hidrati od tega sladkorji |
18,0 g 0,5 g |
Prehranske vlaknine |
1,3 g |
Beljakovine |
2,3 g |
Sol |
0,61 g |
Instantiziran koruzni zdrob je tolpotno že obdelan, zato je pripravljen zelo hitro (kuha se le nekaj minut) vendar pa po hranilni vrednosti, okusu in aromi nekoliko zaostaja za toplotno neobdelanim zdrobom, nadvse primeren je za takrat, ko nam primanjkuje časa .
Polento vedno kuhamo v razmerju 1:2,5, kar pomeni 1 del (npr. skodelica) polente in 2,5 (do 3) deli tekočine. Velja pravilo da več tekočine kot uporabimo, bolj bo polenta tekoča. Za tekočino lahko uporabimo navadno vodo, jušno osnovo ali mleko. V primeru, da polento pripravljamo na slan način, tekočino dodatno solimo in obogatimo z malo olja in / ali masla. Poleg širokega izbora slanih jedi, prilog in prigrizkov, lahko polento uporabimo tudi za pripravo sladic. V tem primeru jo skuhamo v vodi ali mleku, ki mu dodamo poljubne začimbe (vanilija, cimet, liponina lupinica) in sladkor.
Kuhano polento postrežemo takoj, ali pa jo pretresemo v pekač in počakamo, da se ohladi in strdi, nato pa jo razrežemo na poljubno velike kose, katere popečemo na maslu ali olju (lahko tudi na žaru). Ali pa jo zmešamo z naribanim sirom in zelišči, pretresemo v pekač in zapečemo v pečici.
Koruza je pri nas najmlajša izmed pomembnejših žitaric. Iz centralne Amerike (izvirala naj bi iz področja današnje Mehike ali Hondurasa) jo je v Evropo pripeljal Krištof Kolumb konec 15. stoletja.
Ločimo več podvrst koruze: npr. sladka koruza, pokovka, zrnata poljska koruza in veliko hibridov, za katere je značilen večji hektarski donos.