BASMATI POLNOZRNATI RIŽ


  • 2,99€

  • Cena vključuje DDV
  • Razpoložljivost: 5
  • Blagovna znamka: Dennree
  • Šifra: 510816



Bio Basmati polnozrnati riž 500 g e

Sestavine: polnozrnati plemenito dišeči basmati riž iz podnožja Himalaje iz kontrolirane ekološke pridelave. Pakirano znotraj zaščitne atmosfere.

Alergeni: lahko vsebuje sledi glutena, oreščkov, soje in sezama.

Uporabno najmanj do: datuma na natisku na robu pakiranja.

Pogoji shranjevanja: hraniti na suhem  in zaščitite pred vročino.

Priprava: čas kuhanja približno 30-35 minut.

Proizvajalec: pakirano za Dennree GmbH, D-95183 Töpen

Kontrolira: IT – BIO - 007, kmetijstvo izven EU - Indija

 

Povprečna hranilna vrednost za 100 g:

Energijska vrednost

1529 kJ / 361 kcal

Maščobe

od tega nasičene  maščobe

1,9 g

0,5 g

Ogljikovi hidrati

od tega sladkorji

77,0 g

1,2 g

Beljakovine

7,5 g

Sol

0,02 g

 

Riž cenijo tako v dietni prehrani kot v kulinariki. Je lahko prebavljiv, hitro dovaja energijo, dobro deluje na črevesno floro in ne povzroča alergij. Ker pri kuhanju žejno vpija vodo, je dober nosilec okusov in dodatkov. Riž lahko za 5,5-krat poveča volumen, zato ga uporabljajo kot nosilca najrazličnejših okusov, vonjev in barv. Pripravimo ga lahko na nešteto načinov, z mesom ali zelenjavo, kot sladko ali slano jed, tisti pa, ki ga imajo za neokusno kašo, zanesljivo ne vedo, da ga je treba ustrezno obdelati ...

Riž nadvse cenijo v dietni prehrani, saj prav na njem temeljijo številni dietni režimi. Najbolj znan je kot sredstvo za dietoterapijo pri driskah (riževa sluz, krema ali kuhan riž). Riž je lahko prebavljiv, hitro se absorbira in dovaja energijo, dobro vpliva na črevesno floro in nima alergičnih učinkov. Pri razjedi želodca, kroničnem vnetju črevesja (zlasti debelega črevesa), jeter in žolčnika in boleznih dvanajstnika je riž prva hrana, ki jo bolniki lahko uživajo, in sicer najpogosteje skuhanega v juhi, mleku in pozneje kot prilogo. Riž je del neglutenske diete, saj v nasprotju z drugimi žitaricami ne vsebuje glutena. Ne le vsi, ki ne prenašajo glutena, tudi tisti, ki so alergični na različne beljakovine, na primer na mleko ali jajca, lahko brez strahu uživajo riž, saj še niso ugotovili, da bi komu škodil. Riž priporočajo vsem, ki morajo omejiti vnos natrija in povečati vnos kalija. Ker vsebuje malo natrija, je primeren za neslane diete. Kateri je najboljši? Beli riž je poliran in včasih tudi glaziran; to pomeni, da je zrno povsem očiščeno, ne le grobe lupine, pač pa tudi ovojnice in kalčka. Rjavi ali integrirani riž je rdečkaste barve in zadrži del naravnega bogastva - ovojnico in kalček, zato vsebuje več zaščitnih snovi. Rjavi riž vsebuje 3,5-krat več magnezija, štirikrat več vitamina B1 in vlaknin, petkrat več nikotinske kisline in 1,6-krat več folne kisline kot beli riž. Glazirani riž pri tehnološkem procesu obdelave izgubi 92 odstotkov kroma, 54 odstotkov cinka in 78 odstotkov mangana. Čeprav v naši prehrani riž ni tako pomemben kot na Kitajskem, moramo priznati, da je rjavi riž polnejše, boljše in okusnejše živilo od belega, čeprav je nekoliko bolj žilav in se kuha dlje. Z nutricionističnega stališča ima riž še eno prednost pred drugimi žitaricami, saj ga uživamo v zrnu in ga le redko meljemo. Mletje namreč razbije strukturo semena, njegovo vsebino izpostavi procesom razpadanja in oksidacije, zmanjšuje vsebnost vitaminov, če pa ga povrhu še rafinirajo, je zrno ob ovojnico in kalček (v njem so olja, vlakna, vitamini in minerali). Tako živilo z visoko hranilno vrednostjo ostane zanimivo zgolj zaradi beljakovin in energije, ki jo dovaja. S kuhanjem in če je dolgo v vodi riž dodatno izgubi vitaminsko vrednost, zato ga je priporočljivo dušiti, toplotno obdelati v malo tekočine, z dolivanjem. Riž vsebuje veliko beljakovin, ki pa niso popolne; to pomeni, da ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin, ki jih organizem ne more proizvajati sam, pač pa je odvisen od njihovega vnosa. Ima razmeroma nizko vsebnost aminokisline lizin, temu pa se lahko izognemo, če z rižem kombiniramo živila, ki vsebujejo lizin (to so beljakovine živalskega izvora). Pomembno je, da organizem dobi vse aminokisline, pa čeprav iz različnih virov. Edino tako lahko iz "vnesenega" materiala sam sestavi lastne beljakovine za obnovo in razvoj. Na Vzhodu jedo riž skupaj s sojo, saj ima vsako živilo zase tisto, kar drugemu primanjkuje - riž nima lizina, soja pa metiozina in cisteina. Če to prevedemo v jezik jedilnika, je riž dobro jesti skupaj z grahom (rizi-bizi), skuhanega s fižolom ali sojo, kot rižoto z malo mesa, rib ali morskih sadežev ali kot riž na mleku. Takšne jedi so po beljakovinski sestavi enakovredne mesnemu obroku. Za najboljši beli riž dolgega zrna veljata riž znamke basmati ali himalajski riž in karolina iz ZDA. Riž srednje velikosti z imenom jasmine ali japonski riž, pa tudi nekatere vrste italijanskega riža so vsi zelo okusni in jih večinoma uporabljajo za rižote. Na deklaraciji napis parboiled pomeni, da je riž tehnološko obdelan s pregreto paro, zaradi česar zrno otrdi in se med kuhanjem ne razkuha in spremeni v kašo. Z nutricionističnega stališča je bolj polnovreden od belega poliranega riža, saj vsebuje več hranljivih snovi.    

Vir: Viva, Riž, Tili Kojić, 9. november 2009

BREZPLAČNA DOSTAVA

Brezplačna dostava za naročila nad 48 €.

JAMSTVO NA ZADOVOLJSTVO

100% vračilo kupnine.

DOSTAVA v 48 urah

Naročene izdelke prejmete v dveh delovnih dneh.