Visok holesterol ne pomeni nujno, da je vaše zdravje ogroženo. 

Holesterol je voskasta snov in je za človeško telo tako pomembna, da ga le- ta proizvaja samo in slednje stori s pomočjo nasičenih maščobnih kislin. Holesterol nastaja v večini naših celic, predvsem pa v jetrih, črevesju in celo v koži. Jetra so tista, ki ustvarijo kar 85 odstotkov vsega holesterola v telesu, le približno 15 odstotkov pa ga dobimo s hrano. Po grobih ocenah naj bi kar 80 odstotkov v jetrih proizvedenega holesterola  telo namenilo za ustvarjanje žolča. Torej s prehrano lahko nadziramo le manjši delež skupnega holesterola v telesu.

Holesterol je sestavni del celičnih membran, torej omogoča celično fluidnost in ima tudi strukturno vlogo. Naštejmo le nekaj procesov pri katerih je holesterol glavni igralec: sodeluje pri sintezi vitamina D in pri sintezi vseh steroidnih hormonov (kortizol, progesteron, estrogen, testosteron, aldosteron in drugi), sodeluje pri prenosu živčnih signalov ter pomembno vpliva na delovanje serotoninskih receptorjev v možganih (nizke ravni holesterola povezujejo z asocialnim vedenjem in depresijo), holesterol je prav tako pomemben za zdravje črevesnih sten.

Najpogosteje je govora o holesterolu HDL (lipoprotein velike gostote) in holesterolu LDL (lipoprotein majhne gostote). Holesterol HDL ima večji delež proteinov in manjši delež maščob, holesterol LDL  pa ima zelo malo proteinov, večinoma ga sestavljajo maščobe (holesterol in trigliceridi). Iz razloženega lahko sklepate, da je HDL varovalni holesterol, ki v našem telesu opravlja delo snažilke saj poleg funkcij v celicah skrbi tudi za to, da neuporabljen holesterol odstranjuje z žilnih sten in tako preprečuje poškodbe in zamašitve žil. Torej nizka vrednost tega holesterola lahko vodi do srčno-žilnih obolenj, presnovnega sindroma in nenazadnje ga povezujejo tudi z  rakom.

Pri holesterolu LDL pa je nekoliko bolj kompleksno saj je  le-ta sestavljen iz velikih in majhnih delcev, škodljivi so predvsem majhni delci (ti so tisti, ki lahko mašijo stene naših žil), večji pa ne (lahko so celo koristni). Kakšna je koncentracija vašega LDL običajna krvna slika ne pokaže, saj se v laboratorijih uporablja formula, ki od skupnih holesterolov odšteje holesterol HDL in delež holesterola VLDL  (Friedwaldova enačba). Krvna slika vam torej na podlagi predpostavk pokaže le skupno količino LDL, ne pove pa nič o številu LDL delcev in njihovi velikosti. Lahko imate visok LDL in majhno število majhnih delcev oz imate delce velike, kar je za vas popolnoma neškodljivo. Približno lahko ocenimo velikosti delcev pri LDL holesterolu s  koncentracijo trigliceridov. Več je trigliceridov, več je manjših delcev LDL bolj smo lahko zaskrbljeni….


Ob pogledu na vašo krvno sliko se spomnite: majhna koncentracija HDL holesterola je slab znak in velika koncentracija LDL holesterola ni nujno slab znak razen v primeru ko imate izmerjeno tudi visoko raven trigliceridov. Na raven trigliceridov  pa izjemno vpliva uživanje sladkorja in uživanje prečiščenih ogljikovi hidratov ( bela moka, testenine, bel riž…). Po obroku sestavljenem iz prečiščenih ogljikovih hidratov se raven trigliceridov dvigne saj telo vaš zajtrk sestavljen iz  slajenih žitaric spremeni v maščobo. Zatem se dvigne raven manjših delcev zdravju škodljivega LDL holesterola, raven zdravju koristnega holesterola HDL pa izrazito pade. Vse to je slabo. Uživajte dovolj zdravih maščob in bolj malo ogljikovih hidratov.

Najboljši način kako znižati tveganje pred obolevanjem za srčno-žilnimi boleznimi je prehranjevanje brez sladkorja in brez prečiščenih ogljikovih hidratov. Zdravju koristen HDL pa boste povišali z uživanjem nasičenih maščob, kot so maslo, jajca in živalski izdelki, ob tem pa se vsekakor izogibajte sladkorju in škodljivim prečiščenim ogljikovim hidratom. Posegajte po živilih ki nam jih daje narava in ne po tistih ki jih predela človeška roka. Vsa procesirana hrana je tista, ki bi morala sedeti na zatožni klopi pri težavah s srčno žilnimi obolenji. Dnevno posegajte po olivnem olju, avokadu, neškrobnati zelenjavi, oreščkih, svežem sezonskem lokalnem sadju, jajcih, maslu,….

Holesterol lahko nadziramo z izbranimi živili,  nadomestnim jemanjem bioidetničnih hormonov ter z ustreznimi prehranskimi dopolnili.


Raven holesterola lahko regulirate s pomočjo:

-          Omega 3 maščobne kisline (Ribje olje, Laneno olje)

-          B1 ali niacin (1500mg dnevno v ločenih odmerkih)

-          Izvleček rdečega kvasnega riža

-          Rodiola (½čajne žličke dnevno)

-          Goji jagode (1 manjša pest dnevno)

-          Kajenski poper( ¼ žličke dnevno)

-          Tulsi

-          reishi ( ½ čajne žlice na dan)

 

Povzeto po:

Dr. Michael Aziz. Dieta popolna 10

Suzanne Somers: Prodor medicine čez meje mogočega

Tjaša Vrhovnik in Gašper Grom: Bemumast

Komentiraj