Sicer pa je riček stara kulturna rastlina, katere začetki vzgoje segajo v mlajšo kameno in železno dobo. Po Evropi se je razširil z območja ob Severnem morju in ob Renu. Koristno uporabi rička ali totra so torej poznali in cenili že pred več kot dva tisoč leti, ko so ga uporabljali predvsem kot eno izmed sestavin pri peki kruha.

Za razliko od številnih drugih kulturnih rastlin je toter za pridelovanje zelo nezahteven in ravno zato so ga v moderni dobi in v začetku industrijske revolucije bolj kot v kuhinji uporabljali v industriji. Njegova raba nikakor ni tuja pri izdelavi bioloških pesticidov, ekoloških barv, lakov ter v kozmetiki.

Kot omenjeno, je riček zelo nezahtevna rastlina, ki ima rada laporna tla (prilagodi se tudi na drugačno prst), nikakor pa ne prenese umetnega gnojenja. Pri rasti se ne ozira na sušo ali mraz, zato ga poznajo tudi visoko na severu. Po izgledu je zelo podoben lanu (po steblih in listih), le cvetje je rumene barve. Dodatna kakovost rička pa je tudi ta, da ga lahko pridelamo kar dvakrat letno, saj je njegova doba rasti kratka (v spomladansko-poletnem ciklu le-ta traja 120 dni).

 

Toter torej izhaja iz nekoliko hladnejših predelov sveta in če sklepamo logično, potem lahko vidimo, da ima toter (tako kot ribe na severu) veliko vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin omega 3. Sicer je veganski - torej je ričkov vir omega 3 nenasičenih maščobnih kislin nekoliko drugačen od živalskega vira, kar pa ne izključuje dejstva, da je ričkovo olje prav zaradi dobre kombinacije maščobnih kislin eno najbolj zdravih rastlinskih olj za široko uporabo.

Prava škoda bi ga bila uporabiti drugače kot za prehrano in zdravje. Pohvali se namreč lahko s 30 odstotki beljakovin, visoka pa je tudi koncentracija vitamina E. Olje vsebuje v povprečju 750 mg/100 g vitamina E.

  

Vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin skupaj, posebej še alfa-linolenske maščobne kisline omega 3, je v totrovem olju zavidljivo visoka. Nikakor ne smemo pozabiti na vsebnost rastlinskih sterolov, fitosterolov, katerih naloga je preprečevati nastajanje škodljivega holesterola v telesu. Najmočnejša sta tu sitosterol in kampesterol.

Foto:  Bliesgauoele

Praviloma se totrovo olje pridobiva s hladnim stiskanjem, pogača ki ostane pri stiskanju pa je zaradi svoje hranilne vrednosti dobrodošla v prehrani človeka, zmleta v ričkovo moko, ter tako uporabna pri pripravi različnih jedi.

Za liter totrovega olja pri stiskanju potrebujemo nekje med 4-7 kg semen. Samo olje je intenzivno rumene barve z zelenim odtenkom, njegov okus pa vas bo spomnil na hren. V kuhinji ga uporabljajte izključno hladnega in ga nikoli ne segrevajte, predvsem pa ga uporabljajte za podporo vašemu zdravju.

Omenili smo njegovo idealno razmerje  omega 3, omega 6 in omega 9 maščobnih kislin. V nadaljevanju pa preglejmo še njegove učinke na zdravje. Žlička zjutraj na tešče in žlička zvečer pred spanjem preženeta utrujenost, razdraženost, pomaga pri različnih želodčnih težavah, krepi imunski sistem, znižuje raven holesterola, pomaga pri boleznih srca in ožilja, pa tudi pri diabetesu, alergijah in težavah s kožo. Esencialne maščobne kisline v totrovem olju izboljšujejo presnovo maščob, znižujejo koncentracijo holesterola in maščobnih snovi v krvi; vse to pa preprečuje aterosklerozo in srčna obolenja. Še zlasti zelo so pomembne za tvorbo in vzdrževanje možganskih ovojnic, ki jih obvarujejo pred propadanjem. Pomemben vpliv imajo tudi na delovanje žlez in vnos kalcija v celice, s čemer posredno preprečujejo tudi osteoporozo. Če jih imamo dovolj, pospešijo izgorevanje nasičenih maščob v telesu.

Na Koroškem, kjer stisnemo največ ričkovega olja v Sloveniji, je dobro znano da ima olje neverjetne učinke in deluje notranje in zunanje. Notranje pomaga zlasti pri vnetjih sluznice. V ta namen se priporoča po eno žlico ričkovega olja zjutraj na tešče in eno pred spanjem, tudi tedaj na prazen želodec. Olje je odlična podpora pri uravnavanju želodčne kisline in celjenju ran na želodcu. Zelo dobrodošlo bo pri normalizaciji telesa po operaciji polipov in kot že omenjeno je blagodejno pri zdravljenju ran. Tradicija totrovega olja sega daleč v zgodovino tudi na Soški fronti so si z njim pomagali celiti rane, tudi ognojene, in opekline.

Zgodovina nas tudi pri rabi tega rastlinskega olja uči kaj je za nas dobro, zato nikakor ne gre spregledati stare tradicije uporabe totrovega olja bodisi v kuhinji pri pripravi jedi ali za lajšanje zdravstvenih tegob predvsem prebavnega trakta. Morebiti so minuli Martinovi dnevi pustili sled v vašem želodcu - posezite po rumenem zlatu s Koroške - totrovem olju in si tako priskočite na pomoč s pomočjo narave!