Znotraj našega prebavnega trakta živi več tisoč milijard mikroorganizmov, ki jih imenujemo  črevesne bakterije ali črevesna flora. Slednje nam pomagajo pravilno prebavljati hrano in nas hkrati ščitijo pred škodljivimi bakterijami. Ta, tako imenovani koristni bakterijski ekosistem ali kot ga imenuje znanstvena literatura -  človeški mikrobiom -  igra pomembno vlogo pri našem imunskem sistemu. Ta majcena bitja nas bodo rešila, a kaj ko se mi tega še ne zavedamo!

Človeški mikrobiom

Žal pa  je veliko dejavnikov, ki vplivajo na nepravilno delovanje našega mikrobioma. Pri tem mislimo na slabo prehrano (procesirana hrana, tako imenovana mrtva hrana, ki ne vsebuje encimov in prepotrebnih koristnih bakterij), onesnaženost okolja, kronični stres, pomanjkanje spanja, farmacevtska zdravila (npr. antibiotiki,..). Antibiotiki uničijo ne le škodljivih bakterij, temveč tudi koristne bakterije, od katerih je odvisno vaše zdravje in dobro počutje. V primerih, ko je človeški mikrobiom poškodovan ali izven ravnovesja (slabe bakterije prevladujejo nad dobrimi), so pogoji za razvoj bolezni idealni. Znanost vse bolj odkriva vzročne povezave med stanjem mikrobioma in številnimi boleznimi tudi neozdravljivimi kroničnimi stanji. 

Najboljši in najučinkovitejši način krepitve imunskega sistema in posledično preventivnega ravnanja za zaščito pred (tudi najhujšimi) boleznimi, je torej način, ki bo skrbel, da bo vaš mikrobiom v tip top stanju ves čas.  Najboljši način, kako to dosežemo, je (poleg izogibanja škodljivim dejavnikom) okrepitev kolonije zdravih črevesnih bakterij preko hrane in prehranskih dopolnil poznanih kot probiotiki.

Kaj so probiotiki?

Uradno so probiotiki definirani kot živi organizmi, ki če jih vnašamo v ustreznih količinah  (vsaj ena milijarda), imajo ugoden učinek na zdravje gostitelja.

Pri probiotikih predpona "pro" pomeni ZA in "bio" pomeni ŽIVLJENJE. Probiotiki so torej za življenje in pomagajo obnavljati populacijo koristnih bakterij  v našem črevesju. Samo v zadnjem desetletju je bilo v medicinski literaturi objavljenih preko 5000  študij o probiotikih.  

Od kod prihajajo probiotiki?

Probiotiki prihajajo iz dveh glavnih virov: iz vaše hrane in vaših prehranskih dopolnil. Probiotiki delujejo na številnih ravneh: bijejo bitke s škodljivimi organizmi in zmanjšujejo možnost pred vnetji, uravnavajo odziv imunskega sistema, podpirajo zdrave izločevalne črevesne funkcije, prav tako imajo pozitiven učinek pri alergijah, težavah s prekomerno težo. 

Na tisoče let je bila v številnih kulturah fermentirana hrana naraven način zagotavljanja probiotičnih bakterij v našem črevesju. Pri tem mislimo na živila kot so kefir, kislo zelje, fermentirana soja (miso in tempeh), kombuča. V kolikor še niste poskusili, priporočamo, da dnevno, malo po malo fermentirana živila dodajate v svojo dnevno prehrano in si tako dnevno na popolnoma naraven način naseljujete črevesno floro z zdravimi probiotičnimi bakterijami.

Prav tako, kot v dnevno prehrano vključiti fermentirana živila je potrebno vsaj dvakrat na leto uživati probiotike v obliki prehranskih dopolnil še posebej pa se slednje poudarja ob predpisanem jemanju antibiotikov.

Kateri probiotiki so najboljši zame?

Zavedamo se, da je dandanes pravi izziv  najti dober probiotik, ki bo  vseboval dovolj različnih vrst in količino probiotičnih sevov, ki jih potrebujete. Drugi izziv je najti probiotik, ki ga boste uživali in bo preživel temperaturo in želodčno kislino na poti do vašega črevesja, kjer bo njegovo koristno domovanje. Za pravi probiotični učinek mora izdelek vsebovati vsaj eno milijardo bakterij. Najbolj stabilni so probiotiki v kapsulah in prahu, prav tako morajo imeti bakterijski sevi klinične dokaze o učinkovitosti določenega seva na zdravje,kar se kaže s signaturo za imenom posameznega seva. Pazite tudi pri načinu konzerviranja, kajti dober probiotik je lahko hranjen tudi izven hladilnika. Nikar pa ga sredi poletne vročine ne pozabite v avtu, saj se bakterije aktivirajo na temperaturi 37 stopinj celzija.

Probiotik ali prebiotik?

Spoznali smo probiotične bakterije, ki jih uživamo skozi hrano ali prehranska dopolnila. Kaj pa prebiotik? Poenostavljeno povedano pa je prebiotik hrana za naše probiotične bakterije, ki jih skrbno naseljujemo v našem črevesju.  Prebiotiki so za človeka neprebavljivi ogljikovi hidrati in tako ne predstavljajo neposredno hranil, temveč hranijo naše prijazne bakterije. Prebiotiki se naravno nahajajo zlasti v neobdelani rastlinski hrani, dandanes pa jih pogosto dodajajo prehrambenim izdelkom. Prebiotika, ki se najpogosteje dodajata živilom, sta inulin in oligofruktoza. Sicer pa so živila, ki bodo hranila vaše koristne bakterije naslednja: beluši, banane, rdeča pesa, zelje, cikorija, regrat,česen, artičoka,oreščki in semena, čebula in paradižnik.

Zaključimo lahko s stavkom: mi za koristne bakterije in koristne bakterije za nas.

Ponudbo prehranskih dopolnil si lahko ogledate v spletni trgovini.